Norvežan Jakob Ingebrigtsen se je po poldrugem letu kalvarije s poškodbami in družinskimi težavami v Birminghamu vrnil na evropski prestol. Prišel je do četrtega zaporednega naslova evropskega prvaka na 5000 m in s sedmo zlato medaljo še utrdil status kralja evropskih prvenstev.

“Ste pogrešali ta pogled?” so v ponedeljek okoli 21. ure po lokalnem času, malo zatem, ko je v Birminghamu po silovitem finišu kot prvi prečkal ciljno črto moškega teka na 5000 m, več kot šestim milijonom sledilcev na Instagramu zapisali na profilu Nike Running ob fotografiji Jakoba Ingebrigtsena.

“To, da sem se z najnižje točke spet povzpel do naslova evropskega prvaka, mi pomeni vse na svetu. Ko sem prišel v Birmingham, niti sam nisem verjel, da je to mogoče. Ko je bilo do konca še 600 metrov, pa sem vedel, da bom zmagal,” je po velikem zmagoslavju povedal Norvežan, ki je še četrtič postal evropski prvak na 5000 m in prišel do sedme zlate medalje na evropskih prvenstvih na prostem. Še trikrat je bil namreč najboljši na 1500 m.

25 let in 20 zlatih medalj z največjih tekmovanj

Čeprav je star šele 25 let, v njegovi zbirki ob sedmih evropskih naslovih na prostem najdemo še dve zlati olimpijski medalji, dve zlati in dve srebrni medalji s svetovnih prvenstev ter še enajst kolajn z največjih dvoranskih prvenstev.

Na evropskih dvoranskih prvenstvih je osvojil sedem zlatih medalj iz sedmih nastopov v finalih, na svetovnih dvoranskih prvenstvih pa dve zlati in eno srebrno.

Skoraj zagotovo bi bila njegova zbirka še bogatejša, če v zadnjem letu in pol ne bi preživljal pravcate kalvarije. Tako na stezi kot ob njej.

Kalvarija na stezi in ob njej

Potem ko je februarja lani v Lievinu v enem večeru postavil kar dva dvoranska svetovna rekorda – na 1500 m (3:29,63) in miljo (3:45,14) –, marca pa osvojil dvojno krono tako na evropskem dvoranskem prvenstvu v Apeldoornu (1500 in 3000 m) kot na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Nanjingu (1500 in 3000 m), so v njegovo življenje prišli črni dnevi. Kmalu zatem se je poškodoval in pol leta ni tekmoval.

Skoraj istočasno je preživljal tudi veliko družinsko dramo. Skupaj z bratoma, prav tako odličnima tekačema in nekdanjima evropskima prvakoma na 1500 m – Henriku je to uspelo leta 2012 v Helsinkih, Filipu pa leta 2016 v Amsterdamu –, je zaradi domnevnega nasilja na sodišču nastopil proti očetu in nekdanjemu trenerju Gjertu.

Sojenje, ki se je začelo marca lani, je poželo ogromno pozornosti po vsem svetu, še posebej na Norveškem, kjer je družina Ingebrigtsen, o kateri so snemali tudi resničnostni šov, ena najbolj znanih v državi.

Blamaža v Tokiu

Kljub vsem težavam in slabi pripravljenosti se je Ingebrigtsen septembra lani pojavil na atletskem vrhuncu leta.

Nastop na svetovnem prvenstvu v Tokiu je bil njegov sploh prvi po poškodbi, na Japonskem pa je doživel enega največjih porazov v karieri. Na 1500 m je izpadel že v kvalifikacijah, na 5000 m pa zasedel zanj zelo skromno deseto mesto.

“Vedel sem, da nimam možnosti, a si ne bi mogel oprostiti, če ne bi vseeno poskusil,” je po najbolj klavrnem prvenstvu svoje kariere povedal Ingebrigtsen in napovedal, da se bo kmalu vrnil v staro formo.

Toda februarja letos je sledil nov šok. Nepričakovano je moral na operacijo Ahilove tetive in zdelo se je, da je sezona 2026 zanj končana. Pa ni bila.

Zmagoslavna vrnitev v Birminghamu

Ingebrigtsen je pred nekaj tedni presenetljivo napovedal, da ga lahko pričakujemo v Birminghamu, in se že prvi dan prvenstva pojavil na startu teka na 5000 m, v katerem so strokovnjaki vlogo velikega favorita pripisovali svetovnemu prvaku na 10.000 m, Francozu Jimmyju Gressierju.

Ko so najboljši evropski tekači na 5000 m prišli v ciljno ravnino, jim je kmalu postalo jasno, da so se pošteno ušteli. Pa čeprav je Ingebrigtsen po zmagoslavju priznal, da je vase dvomil tudi sam.

“Vsak dan sem dvomil vase”

“Vsak dan pred tem prvenstvom sem dvomil vase, pravzaprav vsako minuto do zadnjih 600 metrov današnjega teka, a hkrati vedno upam, da bom pokazal najboljše, kar zmorem. Dal sem vse od sebe in uspelo mi je,” je povedal.

“To, da sem spet zdrav, da spet tekmujem, se počutim nekoliko bolje in sem spet to, kar sem, mi pomeni največ na svetu,” je od veselja žarel Norvežan, ki je pred časom dejal, da želi kariero končati kot svetovni rekorder v tekih od 1500 m do maratona.

Izjava, ki meji na norost? Naučili smo se, da je Jakobu Ingebrigtsenu je morda bolje, če besede “nemogoče” ne uporabljamo prehitro …